Ne pomnim kdaj sem nazadnje padla, čisto zares padla, tako kot hruška, na polno;) No, zgrmela sem in pristala na palcu. Jasno, da teže ni prenesel in zato sem včerajšnje jutro presedela v čakalnici, bemtila nad svojo usodo in odšla domov z longeto in kupom slabe volje. In potem sem v vrtcu zagledala sebe s srčkom na licu, skozi oči našega triletnika in svet je bil spet prijazen.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
iiii, kako čudovita risbica!:)
OdgovoriIzbrišiRes je čudovita! Za v okvir :):
OdgovoriIzbriši