Letošnji november je bil čuden mesec! Mesec v katerem sem na trenutke lovila sapo
in se spomnila, da skrb boli, dobesedno fizično boli in mesec v
katerem sem bila brezskrbna in imeli čudovite dneve in polno hišo
prijateljev. Prijateljev ob katerih si sproščen, ob katerih se režiš na
polna usta in se za trenutek med salvami smeha in objemi zastrmiš vanje
in si preprosto srečen. Ko prekrižanih nog v njihovi družbi sediš na preprogi in dočakaš
jutro, kot mularija pri petnajstih. November je bil kot "rollercoaster",
ki te pretresa in dviga v višave in spušča v vrtoglave padce. In danes,
ko ga je že skoraj konec je ponovno udaril, z vso silo, z vso hitrostjo
in močjo in odnesel s seboj nemirno dekle. Adijo november, nasvidenje T.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
0 komentarji:
Objavite komentar