Ljudje, prižgimo luč!

Pred dnevi sem naletela na tole Ježkovo poezijo, ki se mi zdi nadvse primerna za letošnji december. Naj nam bo v spodbudo v teh napornih temnih časih v katerih se je znašla naša deželica.

Ljudje, prižgimo luč!
Iz oken vsake hiše
naj čez dežele in meje
srebrno seme seje
in zlo iz src nam briše.
Prižgimo luč, ljudje!

Ljudje, prižgimo luč!
Za otroke naše male:
ko nam preveč bo let
in njihov bo ta svet,
naj vrt jim bo, ne skale.
Prižgimo luč, ljudje!

Ljudje, prižgimo luč!
Prižgimo jo vsi hkrati,
da bodo vsepovsod
utrujeni soldati
domov spet našli pot.
Prižgimo luč, ljudje!

Ljudje, prižgimo luč!
Saj kdaj že plamen sveče
pokaže kod in kam
gre prava pot do sreče,
ko človek tava sam.
Prižgimo luč, ljudje!