Zgodba Kidričeve ulice je tipična zgodba umirajočega mestnega jedra. Na Kidričevo smo hodili v vrtec, pred šolo v mlečno, kjer je dišalo po kifelčkih in maslu, v Slovenijašport po drese in copate, k urarju po prvo uro. V starinarnici smo s pogledi božali secesijske stole in v banko odnašali svoje hranilnike v obliki delfinčka. In potem se je zgodil "razvoj" in ulico obsodil na smrt. En dan v letu, že štirinajst let zapovrstjo, ulico oživi Klub študentov občine Koper in nas spomni minulega utripa kraja.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Kolko lepih spominov si priklicala na dan :-)
OdgovoriIzbrišiTudi sama sem hodila v vrtec na Kidričevo, krasni spomini. Škoda da pri vseh problemih kot jih imamo z vrtci trenutno na obali, je Čebelica zaprla vrata in propada.
Bova ugotovili, da sva se skupaj po igralnicah podili?;) Sam čez vonj mlečne, ga ni! Se prav spomnim kako je maslo, ki sem ga imela na kifeljčku pustilo madež v kakavu, ko sem ga namakala:)
Izbriši