Casa Veneziana

Pred časom sem, če me spomin ne vara v Kunderovi Nesmrtnosti, prebrala pronicljivo razmišljanje o onesnaževanju arhitekture z avtomobili in danes na polno treščila vanj, ko sem se otovorjena s stativom in fotoaparatom pripeljala pred Caso Veneziano, ki sem jo želela fotografirati. Le toliko se je dovolila ujeti lepotica iz štirinajstega stoletja, za katero se resnično ne spodobi, da bi pozirala s kočijami našega časa! Vajo vsekakor ponovim, morda kakšno nedeljo, ko se vozniki natovorijo v svoje kočije in odpeljejo vsak na svoj konec;)
Pripis! Dan kasneje sem se vrnila na kraj zločina in pod budnim očesom mr. Righta ujela Caso Veneziano v vsej svoji razsežnosti. Vam je všeč?


0 komentarji:

Objava komentarja