Včasih razmišljam, da je fotografija pravzaprav orožje s katerim lovim neponovljive trenutke odraščanja najine mularije, za katere imam pogosto občutek, da drvijo mimo s svetlobno hitrostjo. Ob takih dnevih bi najraje pritisnila na "pavzo" in jih podoživela, dvakrat, trikrat, stokrat. Zaradi iskrene sreče v očeh, zaradi jutranjega objema v najini postelji, ko se stiskajo štirje pari nog in še v mraku odmeva otroški smeh, zaradi vsega kar imamo danes in je tako lepo, da me stisne pri srcu, ko se zavem, da je minljivo. Vse najboljše moj čudovit sin!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Mamina čustva, mamine besede, lepe besede;) Vse naj!
OdgovoriIzbrišiTo je pa tako lepo zapisano. Prav oči so se mi zarosile.
OdgovoriIzbriši